Kdaj se predvideva konec recesije?
Napovedi Mednarodnega denarnega sklada, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovne banke in Evropske komisije glede gospodarskega položaja so pesimistične. Te mednarodne organizacije predvidevajo v letu 2009 negativno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v svetu. Globalni BDP bo upadel prvič po 60-ih letih.
V prvem kvartalu letošnjega leta je za Evropsko unijo zabeležen padec BDP 4,4 %. Povečala se je brezposelnost in se bo po napovedih še povečevala, kar bo močno obremenilo proračun držav članic. Brezposelnost pa negativno vpliva na obseg javne potrošnje, od katere je odvisna ekonomska rast.
Vlade in centralne banke so že priskočile na pomoč in poskušale povečati likvidnost v ekonomskem sistemu, vendar so poslovne banke poostrile pogoje pri dajanju kreditov, po drugi strani se podjetja ne želijo več toliko zadolževati, saj jim zmanjšanje povpraševanja ne obeta rasti prihodkov.
Države želijo z večjo potrošnjo javnega sektorja nadomestiti izpad investicijskega primanjkljaja, ter povpraševanja prebivalstva. Primanjkljaj proračuna se tako povečuje in po napovedih bo letos znašal kar šestkrat več kot pred začetkom krize.
Nekateri znaki nakazujejo, da so se tendence na finančnih trgih nekoliko umirile, kar se je pokazalo tudi v rasti vrednosti borznih indeksov. Preden se bo njihova rast ustalila, je težko predvideti kako bo podražitev delnic industrijskih podjetij vplivala na bodoče ravnanje investitorjev. Vsekakor je potrebno pričakovati, da bo proces ustvarjanja novega zaupanja in vrnitve borznih indeksov v stanje pred krizo trajal več let.
Zaloge, ki so se začele kopičiti od začetka recesije, se postopoma zmanjšujejo. Za obnovitev le teh mora proizvodnja rasti. S strani OECD je bilo objavljeno, da se »ritem upadanja proizvodnje umirja, ter da se v gospodarstvu počasi vrača optimizem. Prepoznani znaki izboljšanja, še ne pomenijo, da se gospodarstvo dokončno poslavlja od recesije. Lahko pa pomeni začetek konca recesijskega pritiska, ki je potisnil proizvodnjo in potrošnjo industrijskega sveta na najnižjo raven po Veliki krizi leta 1929.
Povzela: Marjetka Juršinič