Davčni vidik oblike opravljanja odvetniške dejavnosti
Odvetništvo izvajajo odvetniki kot pravni strokovnjaki, njihova vloga se odraža predvsem v odvetnikovi pravni strokovnosti in pri njegovem nepogrešljivem zastopanju strank pred sodišči in drugimi državnimi inštitucijami. Odvetništvo je samostojna služba, saj ni podrejeno nobenemu državnemu organu. Neodvisnost odvetniške službe pa se izraža v tem, da je vezana zgolj na poklicne standarde poštenosti, strokovnosti in skrbnosti pri zastopanju strank.
Izvajanje odvetniške dejavnosti je lahko v okviru svobodnega poklica ali odvetniške družbe (d.o.o. ali d.n.o.).
- Svobodni poklic
Svobodni poklici so opredeljeni kot poklici z visoko stopnjo usposobljenostjo in se izvajajo osebno, neodvisno in s polno osebno odgovornostjo. Strogi izobrazbeni in poklicni standardi so značilni za svobodne poklice, zaradi zagotavljanja kakovosti storitev.
Izvajalci svobodnih poklicev se ne štejejo za podjetnike. Ne glede na dejstvo, da odvetnik kot predstavnik svobodnega poklica opravlja posebne vrste pridobitno dejavnost, ni samostojni podjetnik posameznik. Z davčnega vidika so svobodni poklici izenačeni z vsemi ostalimi osebami, ki opravljajo dejavnost in se njihov dohodek všteva v dohodnino.
- Odvetniška družba
Odvetniška družba ustanovljena kot d.o.o. ima status pravne osebe. Dejavnost odvetniške družbe je omejena izključno na opravljanje odvetniškega poklica, družbeniki in poslovodje pa so lahko samo odvetniki. Družba je prav tako davčna zavezanka in se mora ravnati po določilih Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Na izvajanje odvetniške dejavnosti pravna oblika nima večjega vpliva. Razlika v obdavčenju fizičnih in pravnih oseb pa je velika, saj so samostojni poklici obdavčeni progresivno oziroma stopnjujoče. Izbira prave oblike ima bistvene davčne posledice.
Obdavčitev dohodka odvetnika kot izvajalca svobodnega poklica z višanjem obdavčljivega dohodka hitro narašča in na primer pri doseženi davčni osnovi v višini 300.000,00 € znaša okrog 40 %.
Za odvetniško družbo d.o.o. z enim družbenikom, ki se mu izplačuje nadpovprečna plača (letni obdavčljiv dohodek 36.000,00 €) se predvideva visok obseg poslovanja z visoko donosnostjo. Stopnja obdavčitve pri dohodku 300.000,00 € znaša okrog 36 %. Plača, ki se družbeniku izplačuje v celoti predstavlja davčno priznan odhodek za družbo, je pa zato pri dohodnini obdavčena po najvišji stopnji. Preostanek se družbeniku izplača kot dohodek iz kapitala.
Izplačilo dobička v obliki plače družbenikom, ki je obdavčena kot dohodek iz zaposlitve ter dela kot dejanskega izplačila dobička je davčno ugodnejše, kot opravljanje samostojnega odvetništva ali samo izplačevanje dobička.
Prednost odvetniške družbe je v tem, da se družbeniki sami odločijo koliko doseženega dobička si bojo izplačali in si lahko dobiček izplačajo v davčno ugodnejšem obdobju. Medtem ko samostojni odvetnik te možnosti nima, njegov dohodek se obdavči po dohodninski lestvici.
Odvetništvo v obliki samostojnega poklica je davčno optimalno le pri zelo majhnem obsegu poslovanja. V primerih ko bi načrtovani dobiček presegel 13.600,00 €, pa je davčno ugodneje odvetništvo izvajati v obliki pravne družbe.
Povzela: Marjetka Juršinič