Finet

Aktualno

USTANOVITEV, DELOVANJE IN DAVČNI VIDIKI POSLOVNIH ENOT NEREZIDENTOV

10.5.2013

Tuje pravne osebe lahko v Sloveniji opravljajo pridobitno dejavnost preko podružnice ali preko hčerinske družbe.

PODRUŽNICA

Za ustanovitev podružnice ni potreben osnovni kapital.

Podružnica v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) nima statusa pravne osebe, ampak je upravičena nastopati v imenu in za račun matične družbe. Za vse obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice odgovarja matična družba s korporacijskimi pravili države ustanovitve.

Podružnica je lahko registrirana le za dejavnosti za katere je registrirana njena matična družba.

Tuje podjetje lahko začne z dejavnostjo v Sloveniji po vpisu podružnice v register. Manjša izjema obstaja za podružnice družb, ustanovljenih v skladu s pravom držav članic EU, EGP in Švice (15. člen Zakona o storitvah na notranjem trgu )po katerem ni nujno potrebno podružnice registrirati za družbe, ki so rezidenti držav članic EU.

Če tuje podjetje ne opravlja dejavnost v Sloveniji preko podružnic ali brez ustreznega dovoljenja, se tako delo, oz. opravljanje dejavnosti šteje za delo na črno (Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ZPDZC). Ta določba ne velja za podjetja s sedežem v državi članici EU, EGP ali Švici.

 

Ustanovitev podružnice

 

Tuje podjetje iz EU ali tuje podjetje iz tretje države članice lahko ustanovi podružnico brez omejitev.

Zastopnik tujega podjetja lahko poda predlog za vpis podružnico v sodni register elektronsko preko

e-VEM točke.

Pri vpisu se predloži naslednja dokumentacija v izvirniku in overjenem prevodu:

-          Sklep organa upravljanja tujega podjetja o ustanovitvi podružnice

-          Izpisek iz registra družb tujega podjetja, iz katerega sta razvidna vsebina in datum vpisa

-          Prepis pravil ali pogodbe družbenikov tujega podjetja, ki mora bit overjen pri notarju

-          Overjeno poslovno poročilo zadnjega poslovnega leta tujega podjetja v skrajšani obliki, oz. overjeno izjavo zastopnika tujega podjetja, da je predloženo poslovno poročilo, zadnje razpoložljivo poslovno poročilo tujega podjetja

 

Tuje podjetje mora pred vpisom podružnice v sodni register pridobiti davčno številko.

Vsaka pravna oseba, se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Slovenije vpisati v davčni register pri davčnemu uradu (na obrazcu DR04).

Če bi podružnica tuje družbe opravljala obdavčljivo dejavnost v Sloveniji, mora še vedno ločeno pridobiti svojo ID številko za DDV. Ker je podružnica del tujega podjetja, zanjo prag 50.000 € obdavčljivega prometa za DDV registracijo ne velja. Torej, če podružnica tuje pravne osebe opravlja ekonomsko dejavnost v Sloveniji, mora pri pristojnem davčnem uradu predložiti zahtevek za izdajo ID številke za DDV (obrazec DDV P3 – le v elektronski obliki) in priložiti zahtevane dokumente ne glede na predviden obseg obdavčljivih transakcij (tudi če ne bo dosegla 50.000 € obdavčljivega prometa v 12 mesecih).

 

 

Davčni vidik

 

V praksi je namen podružnic tujih družb različen. Podružnice lahko v imenu in za račun matičnih družb v Sloveniji sklepajo pogodbe ali se vsaj pogajajo o bistvenih sestavinah le-teh. Podružnice lahko prodajajo blago, skratka so usmerjene navzven proti tretjim osebam ter posledično izkazujejo lastne prihodke in odhodke (˝nedotirana podružnica˝).

Imamo pa lahko tudi podružnice, katerih namen je predvsem podpora glavnim aktivnostim matične družbe. Tovrstne podružnice izkazujejo lastne odhodke, vendar nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi generirale lastne prihodke. Sredstva za poslovanje jim v celoti nakazuje matična družba prek dotacij, ki se evidentirajo na poseben način (˝dotirana podružnica˝).

 

Tako se v praksi pojavljajo podružnice, ki zaradi narave svoje dejavnosti ne pritegnejo obdavčitve za davek od dohodkov pravnih oseb, ker ne opravljajo obdavčenih transakcij na ozemlju Slovenije ter podružnice, ki izpolnjujejo kriterije stalne poslovne enote.

 

Poslovna enota nerezidenta je opredeljena kot kraj poslovanja. To je kraj v katerem ali preko katerega nerezident v celoti opravlja dejavnosti v Sloveniji. Obstaja pa tudi izjema po kateri kraj poslovanja  ni poslovna enota v skladu z 7.členom ZDDPO-2 (dejavnosti pomožnega ali pripravljalnega značaja).

Kraj poslovanja lahko obsega kakršnekoli prostore ali zemljišče, ki jih podjetje uporablja med opravljanjem dejavnosti v Sloveniji, vključno s stroji ali opremo, ki jih podjetje, oz. podjetnik upravlja in vzdržuje. Obstajajo tudi primeri, da prostori niso potrebni za opravljanje dejavnosti in je v takem primeru pomembno le da je podjetju na razpolago določena količina prostora.

Kraj poslovanja se ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:

-          Uporablja prostore le za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki mu pripadajo

-          Vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi skladiščenja, razstavljanja ali dostave

-          Vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi predelave s strani druge osebe

-          Vzdržuje kraj poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij zase

-          Vzdržuje kraj poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge dejavnosti oziroma poslov pripravljalne ali pomožne narave zase

-          Vzdržuje kraj poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti oziroma zgoraj naštetih poslov, pod pogojem, da so splošna dejavnost oziroma posli kraja poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne

 

Kot pomoč pri ugotavljanju ali neka dejavnost predstavlja poslovno enoto se lahko uporabljajo naslednji kriteriji, oz. smernice:

-          Dejavnost se opravlja manj kot 6 mesecev: poslovne enote verjetno ni

-          Dejavnost se opravlja več kot 6 mesecev in manj kot 12 mesecev: z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da poslovna enota obstaja

-          Dejavnost se opravlja več kot 12 mesecev: poslovna enota obstaja  

 

Da lahko govorimo o poslovni enoti, morajo biti sočasno izpolnjeni trije pogoji:

-          Mora obstajati mesto poslovanja (obsega prostore, opremo in naprave, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, pri čemer ni pomembno ali so v lasti ali v najemu)

-          Navedeno mesto mora biti stalno v smislu kraja in časa

-          Podjetje mora opravljati dejavnosti preko takega stalnega mesta

 

ZDDPO-2 določa tudi kdaj in pod katerimi pogoji je lahko posrednik obravnavan kot poslovna enota nerezidenta. 

- Za nerezidenta se namreč šteje tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, če ima in običajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta (odvisni posrednik).

- Poslovno enoto nerezidenta tako predstavlja tudi posrednik, ki ima formalno neodvisni status (neodvisni posrednik), vendar je iz okoliščine njegovega delovanja razvidno, da deluje v celoti ali pretežno za račun nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih in finančnih razmerjih med nerezidentom in posrednikom razlikujejo od tistih , ki bi bili sklenjeni v razmerjih med nepovezanimi osebami.

 

Če tuje podjetje presodi, da posluje v Sloveniji preko poslovne enote, ki je v Sloveniji tudi obdavčena, mora ugotoviti dobiček, ki ga je mogoče pripisati poslovni enoti. ZDDPO-2 določa, da gre za dobiček katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga ta poslovna enota imela, če bi bila samostojni zavezanec in bi opravljala enako ali podobno dejavnost.

Pri določanju obveznosti tujih podjetij, ki so rezidenti držav, s katerimi je Slovenija sklenila konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, je treba paziti tudi na določbe konkretne konvencije. Glavna razlika v definiciji poslovne enote nerezidenta med slovensko davčno zakonodajo in konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja je v tem, da konvencije zahtevajo časovno stalnost opravljanja dejavnosti podjetja nerezidenta v Sloveniji, dokler slovenska davčna zakonodaja ne zahteva stalnosti dejavnosti, da bi podjetje nerezidenta opredelila kot poslovno enoto, ki je zavezana oddaji davčnega obračuna v Sloveniji.  

Kako se podružnici pripišejo prihodki, je vsekakor odvisno od dejavnosti, ki jo opravlja podružnica. V kolikor se podružnica ukvarja s prodajo, se ji mora pripisati dobiček od prodaje, ki bi ga podružnica ustvarila, če bi bila samostojna (prihodki iz prodaje – nabavna vrednost prodanega blaga – dokazani spremljevalni stroški prodaje). Če je dejavnost podružnice ena izmed storitvenih dejavnosti se ji pripišejo prihodki, ki bi jih ustvarila v primeru ukvarjanja s to  dejavnostjo na trgu, od katerih se lahko odštejejo dokazani stroški opravljanja storitev.

 

Podružnica je dolžna predložiti obračun davka od dohodkov, ki jih dosega v poslovni enoti ali preko nje, ter med davčnim obdobjem plačevati akontacije davka. V povezavi s tem zakonodajalec izenačuje davčni položaj podružnice z davčnim položajem pravne osebe. Zavezanec namreč obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po načelu samoobdavčitve na podlagi davčnega obračuna, ki ga sestavi za davčno obdobje.

 

Davčni obračun je potrebno predložiti v roku treh mesecev od začetka tekočega davčnega obdobja za preteklo davčno obdobje. Davčni obračun podružnice, ki izpolnjuje kriterije stalne poslovne enote, bo praviloma izpolnjen na naslednji način:

-          Na naslovni strani je potrebno označiti, da gre za davčni obračun zavezanca nerezidenta, za dobiček poslovne enote

-          Pod postavko računovodski prihodki se vpišejo le lastni prihodki podružnice (vsaj obresti na TRR)

-          Pod postavko računovodski odhodki se vpišejo dejanski odhodki podružnice

-          V postavko povečanje davčnih prihodkov se vpišejo prihodki, ki se pripišejo poslovni enoti (sem sodijo pripisani prihodki – to je znesek njenih odhodkov, povečan za določen pribitek na podlagi finančne analize primerljivosti)

-          Smiselno podobno velja za pripis odhodkov, slednji se vpišejo pod zap.št.7.9 (sem sodi tudi del poslovodnih in splošnih upravnih stroškov, nastalih v Sloveniji ali izven nje, ki jih pri sebi evidentira matična družba, vendar se nanašajo na podružnico).

-          Vse ostale postavke davčnega obračuna se izpolnijo enako, kot bi bila samostojna pravna oseba

-          V ustrezne zap. št. obrazca obračuna DDPO se skladno z določbami ZDDPO-2 vpisujejo tudi morebitne korekcije teh prihodkov in odhodkov

 

Davčni zavezanec (vključno s stalno poslovno enoto), ki na novo začne opravljati dejavnost, mora v osmih dneh po vpisu v sodni register predložiti obrazloženi izračun davčne osnove, višino akontacije ter obrokov.

Podružnice morajo voditi poslovne knjige in izdelati letna poročila po enakih postopkih, kot velja za družbe (v smislu jezika in obsega). Obstajajo pa tudi dve izjemi:

-          Podružnice tujih podjetij iz evropske skupnosti predložijo kar letno poročilo tujega podjetja, če je to sestavljeno, revidirano in razkrito v skladu z direktivami 78/660/EGS, 83/349/EGS in 84/253/EGS

-          Če gre za podružnico tujega podjetja iz tretje države, se prav tako lahko neposredno predloži letno poročilo tega tujega podjetja, če je to sestavljeno z direktivama 78/660/EGS in 83/349/EGS, sicer mora podružnica sestaviti letno poročilo.

 

Podružnice morajo voditi poslovne knjige v slovenskem jeziku in v skladu s SRS ali MSR. Enako tako morajo vse podružnice pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo. Dokumentacija se lahko hrani in vodi v tujini, o čemer mora odgovorna oseba obvestiti davčni organ v roku 10 dni od dneva vodenja in hranjenja dokumentacije.

 

Zaradi statusa podružnice, ki ni pravna oseba in iz pravnega vidika predstavlja del tujega podjetja, ne moremo govoriti o računovodskih izkazih podružnice, kot nekega zaokroženega gospodarskega subjekta. Podružnica kot del tujega podjetja ima sicer svoje premoženje in obveznosti, vendar so hkrati sestavi del sredstev in virov tujega podjetja, kar velja tudi za njene prihodke in odhodke.

Še posebno težavno je vodenje poslovnih knjig podružnice (poslovne enote), ko poslovna enota ugotavlja prihodke in odhodke na podlagi primerljivih tržnih cen, kot je npr. metoda stopnje čistega dobička.

Treba je poudariti, da se poslovna enota nerezidenta (podružnica) ter matično podjetje štejeta za povezani osebi, z katere se uporabljajo pravila o transfernih cenah, kamor sodi tudi obveznost zagotavljanja dokumentacije v zvezi s transfernimi cenami.

V skladu z ZDavP-2 mora davčni zavezanec zagotavljati in hraniti podatke o povezanih osebah, o obsegu in vrsti transakcij s temi osebami in o določitvi primerljivih tržnih cen v skladu s slovensko zakonodajo. Dokumentacija mora vsebovati splošno in posebno (lokalno) dokumentacijo.

 

Splošna dokumentacija naj bi vsebovala vsaj opis davčnega zavezanca, organizacijsko strukturo na globalni ravni in vrste povezanosti, opis sistema določanja transfernih cen, splošni opis poslovanja in poslovnih strategij, opis splošnih ekonomskih in drugih dejavnosti ter opis konkurenčnega okolja.

 

Posebna (lokalna) dokumentacija naj bi vsebovala podatke o transakcijah s povezanimi osebami, analizo primerljivosti, funkcijsko analizo, podatke o pogodbenih pogojih in drugih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na transakcije, podatke o uporabi metod za določitev transfernih cen, ekonomske in druge tržne razmere, ki vplivajo na transakcije, poslovne strategije in pristope ter informacije o drugih vplivih, ki so pomembno vplivali na transakcijo.

 

Prenehanje podružnice

 

V praksi še vedno prihaja do različnih tolmačenj v zvezi s predložitvijo davčnega obračuna ob prenehanju podružnice.

Glede na naravo in pravni položaj podružnice je verjetno najbolj primerna uporaba 369. člena ZDavP-2, ki ureja primer oddaje davčnega obračuna pri postopkih prenehanja davčnega zavezanca po skrajšanem postopku in v prvem odstavku določa, da mora davčni zavezanec sestaviti davčni obračun na dan pred izbrisom iz ustreznega registra in ga predložiti davčnemu uradu v 30 dneh. Plačilo davka se opravi hkrati s predložitvijo davčnega obračuna, oziroma zahtevek za vračilo davka se predloži skupaj z davčnim obračunom.


Aktualno

Spremembe stečajne zakonodaje (ZFPPIPP-E)

12.6.2013

Novo sprejete spremembe stečajne zakonodaje, ki veljajo od 15.06.2013, odpravljajo nekatere pomanjkljivosti in poskušajo izboljšati, oziroma pospešiti postopke. Uvedene so nekatere možnosti, ki v insolvenčnih postopkih olajšajo preživetje on zagon zdravih jeder podjetij.

USTANOVITEV, DELOVANJE IN DAVČNI VIDIKI POSLOVNIH ENOT NEREZIDENTOV

10.5.2013

Tuje pravne osebe lahko v Sloveniji opravljajo pridobitno dejavnost preko podružnice ali preko hčerinske družbe.

SPODBUDE PO NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1)

6.6.2013

Spodbude delodajalcem in samozaposlenim osebam po novem ZDR-1 stopijo v veljavo z dnem 01.07.2013.

Arhiv

Objave iz leta: 2012
Objave iz leta: 2011
Objave iz leta: 2009